Nekateri proizvajalci širijo napačne informacije, kjer trdijo, da je visoka greda boljša in ima daljšo obstojnost, če je izdelana iz debelejšega materiala 4 ali 5 cm. Temu zagotovo ni tako!
Zavedati se je potrebno, da visoka greda običajno razpade in ne strohni, kar pomeni, da so popustili konstrukcijski elementi, ki gredo povezujejo v stabilno celoto.
Pri stabilnosti visoke grede debelina materiala ne prinese veliko. Ima pa vpliv, da se elementi, ki tvorijo obod visoke grede med dvema vertikalnima stebroma ne ukrivijo. Ta pojav opisuje UPOGIBNA TRDNOST, ki pa je v največji meri odvisna od drevesne vrste lesa oz. njene gostote. Smerkovina jo ima samo 68 MPa, evropski-domači macesen 98MPa in sibirski macesen še nekoliko več.
Ko pa govorimo o razgradnji lesa – trohnenju, pa debelina lesa prej vpliva negativno kot pozitivno. Saj je trohnenje lesa glivični razkroj. Da se postopek trohnenja začne izvajati v lesu je potrebno primerna temperatura od 10-20stopinj celzija in konstanten vir vlage ter hrana.
Les, ki je se dotika zemlje ima zagotovljen stalen vir vlage, temperaturni pogoji so spomladi in jeseni zelo primerni. Količina hranilnih snovi za razvoj mikroorganizmov je pa odvisna od količine material, ki ga imajo na razpolago. ČE JE DEBELINA LESA VEČJA KOT JE TO POTREBNO ZA MEHANSKO VZDRŽNOST VISOKE GREDE JE NA RAZPOLAG VEČ HRANILNIH SNOVI ZA NJEN RAZKOR. VSAKEM PRIMERU PA SE VEDNO RAZVIJE DOVOLJ MIKROORGANIZMOV, KI ZARGADIJO LES OZ. LES STROHNI.
Iz razloženega upam, da ste dojeli, da je debelina materiala iz katerega je narejena visoka greda zelo nepomembna. Pri sibirskem macesnu je zadovoljiva že 22mm, pri smrekovini pa 28mm.